Priprava dokumentov za skeniranje: kaj narediti s papirjem
Priprava je delo med škatlo in skenerjem. Iz listov odstranite, kar ovira zajem, ohranite vrstni red in meje vsakega dokumenta, ločite gradivo, ki potrebuje posebno ravnanje, in zapišite, kaj predajate. Kar se izgubi pri pripravi, na primer meja med pogodbo in aneksom ali priloga, ki je odpadla z lista, se v skenih pozneje težko najde.

Pripravo gradiva podrobno našteva Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki, in sicer za postopke, ki jih z notranjimi pravili določijo osebe iz 17. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Kjer spodaj ni navedena določba ali vir, gre za dobro prakso.
Kaj o pripravi gradiva določajo predpisi
Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) v 9. členu zahteva, da je zajem gradiva, ki je izvirno v fizični obliki, urejen tako, da se zagotovi zanesljiva pretvorba. Po 10. členu taka pretvorba med drugim zagotavlja reprodukcijo vseh bistvenih sestavin vsebine izvirnega gradiva glede na naravo in namen posameznih enot. Člena ne navajata, koga zavezujeta. Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva v drugem odstavku 13. člena med sestavinami postopka digitalizacije navaja evidentiranje vseh enot gradiva.
Kako papir pripraviti, podrobneje določa 38. člen pravilnika. Postopek digitalizacije, določen z notranjimi pravili, po njem vključuje merila za izbiro gradiva ob upoštevanju velikosti, ohranjenosti, količine in pogostosti uporabe, pregled gradiva in evidentiranje vseh enot. Priprava gradiva po 4. točki obsega:
- zlaganje po vrstnem redu, oštevilčenje strani oziroma preverjanje številčenja,
- čiščenje ter odstranjevanje sponk in lepilnih trakov,
- restavratorske posege, če so potrebni,
- razvrščanje, vsebinsko, kronološko ali po serijah,
- tehnična navodila za digitalizacijo, ki jih pravilnik imenuje kontrolni seznam,
- transkripcijo nečitljivega besedila, če je mogoča,
- pripravo metapodatkov in podatkovnega ovitka.
Pravilnik po prvem odstavku 2. člena uporabljajo med drugim javnopravne osebe, ki bodo zajemale ali hranile gradivo v digitalni obliki, in ponudniki storitev zajema in hrambe. Oboji morajo po prvem odstavku 18. člena ZVDAGA sprejeti notranja pravila. Podjetje, ki jih sprejme po lastni presoji, mora 17. člen upoštevati smiselno, podjetju brez notranjih pravil pa je seznam iz 38. člena dober zgled za lasten kontrolni seznam. Koga pravilnik zavezuje in kaj to pomeni za zasebno podjetje, podrobneje pojasnjuje članek o kontroli kakovosti skeniranja.
Arhiv Republike Slovenije je v metodologiji svojega Centra za digitalizacijo zapisal, kako gradivo prevzemajo in pripravljajo tam. Metodologija je napisana za arhivsko gradivo in podjetja ne zavezuje, je pa praktičen zgled, zato jo spodaj navajamo ob posameznih korakih.
Sponke in lepilni trak
Center za digitalizacijo Arhiva RS sprejema le gradivo, ki je urejeno in popisano. Iz njega morajo biti odstranjene sponke, prepognjeno gradivo pa naj se previdno zravna. Tehnik pred zajemom gradivo pregleda za poškodbe in odstrani sponke, ki so morda ostale.
Sponka pogosto drži skupaj dokument: pogodbo z aneksom, račun s prilogo ali dopis s povratnico. Ko jo odstranite, ta meja z lista izgine. Dobra praksa:
- Preden sponko odstranite, označite, kateri listi so bili speti, najbolje z ločilnim listom pred začetkom dokumenta.
- Sponke odstranjujte z odstranjevalcem sponk, previdno, da se vogal lista ne natrga.
- Samolepilni listek s pripisom lahko prekrije besedilo. Skenirajte ga kot svojo stran takoj za listom, na katerem je bil.
- Lepilni trak, ki se odlepi brez poškodbe, odstranite. Star trak, ki bi ob odstranjevanju strgal papir, pustite in list dajte med gradivo za posebno ravnanje, o traku pa naj odloči strokovnjak.
- Strganih listov ne lepite z novim trakom.
Vrstni red in meje dokumentov
Center za digitalizacijo tehnične enote na delovni postaji obdeluje posamič, gradivo pa digitalizira in pospravi v istem redu, kot ga je prejel. Kadar je gradivo očitno pomešano, se posvetuje s pristojnim arhivistom.

Za podjetje iz tega sledi nekaj pravil dobre prakse:
- Med pripravo vrstnega reda ne spreminjajte na lastno pobudo. Če naletite na pomešano gradivo, to zapišite, o razvrstitvi pa naj odloči lastnik gradiva.
- Med dokumente vstavite ločilne liste. Ločilni list operaterju ali programu pokaže, kje se začne nov dokument. Dogovorite se, ali bo prazen ali bo nosil oznako, ki jo program prepozna, in ali se njegov posnetek iz datoteke odstrani.
- Vsako škatlo, mapo ali registrator označite z oznako iz popisa dokumentacije, da sken dobi pravo ime in pravo mesto v evidenci.
- Liste preštejte ali preverite obstoječe številčenje in podatek zapišite na predajni seznam. Kontrola ga pozneje primerja s številom posnetkov.
Prepognjeni, poškodovani in krhki listi
Center za digitalizacijo prepognjeno gradivo med digitalizacijo po potrebi pritrdi na površino. Če je gradivo poškodovano, se izvajalci posvetujejo s konservatorsko službo, ki odredi nadaljnje ravnanje: konservatorski poseg, previdnost pri ravnanju ali drugo vrsto digitalizacije. Pri občutljivem gradivu uporabljajo rokavice, prašno gradivo pa lahko očistijo z mehko krtačo, če konservatorska služba tega izrecno ne prepove.
Za podjetje velja kot dobra praksa:
- Strgane, zlepljene, zbledele in krhke liste ločite od gradiva, ki gre skozi samodejni podajalnik, in jih označite.
- Pregibe in zavihane vogale zravnajte pred skeniranjem, da ne prekrijejo besedila.
- Liste iz plastičnih ovitkov (srajčk) vzemite ven, ker skozi podajalnik ne gredo.
- Strganih ali krhkih listov ne popravljajte sami. Poseg, ki bi lahko spremenil izvirnik, prepustite strokovnjaku.
Stanje izvirnika in morebitni poseg zapišite. Po 10. členu ZVDAGA se pri zanesljivi pretvorbi vse pomembne opombe in podatki glede postopka pretvorbe in glede izvirnega gradiva shranijo posebej in jasno ločeno od izvirne vsebine. Center v dnevnik digitalizacije vpisuje tudi podatke o morebitnih konservatorskih posegih.
Veliki formati in vezano gradivo
Center za digitalizacijo skener izbere po gradivu. Produkcijski skener uporablja za spisovno gradivo standardnih formatov v odličnem stanju, ploski skener za občutljivo gradivo standardnih in nestandardnih formatov, knjižni skener pa za vezano gradivo in večje formate, kot so načrti. Vezano gradivo postavi le na knjižni skener.

Dobra praksa za podjetje:
- Načrte, velike tabele, vezane knjige in letnike ter drobne liste, ki bi jih podajalnik lahko zgrešil, na primer blagajniške račune, ločite v svojo skupino.
- Zložen načrt v pogodbi razgrnite in skenirajte posebej, na njegovo mesto pa vstavite ločilni list z opombo, kje je.
- Ali se vez sme odstraniti, naj odloči lastnik gradiva, kot opisuje članek o obsegu digitalizacije arhiva. Če vez ostane, gre gradivo na skener za knjige. Če jo odstranite, to zapišite in liste po skeniranju vrnite v enakem vrstnem redu.
Obojestranski listi in priloge
Skupine z obojestransko popisanimi listi označite, da se skenirajo obojestransko. Ali se prazne hrbtne strani ohranijo, zapišite v kontrolni seznam, da se o tem ne odloča sproti.
Priloge naj ostanejo takoj za dokumentom, ki mu pripadajo, in znotraj njegovega ločilnega lista: ovojnica s poštnim žigom za dopisom, povratnica za odločbo, potrdilo o plačilu za računom. Tako sken dokumenta ostane cel, tudi ko listov ne drži več skupaj sponka.
Česa ne skenirate
Med pripravo pogosto pride na dan gradivo, ki v naročilo ne sodi: dvojniki, prazni obrazci, zasebni papirji zaposlenih ali dokumenti, ki jim je rok hrambe že potekel. Ne odločajte o njih sproti med pripravo. Odložite jih posebej, zapišite na seznam in jih predajte osebi, ki je odgovorna za projekt, zasebne papirje pa vrnite zaposlenemu. Dokumente, ki jim je rok hrambe potekel, na seznamu posebej označite: zanje je na vrsti odločitev o izločanju dokumentarnega gradiva.
Osebni podatki med pripravo
Pri pripravi ljudje liste prijemajo, berejo in razvrščajo, zato vidijo vsebino. Splošna uredba o varstvu podatkov se po prvem odstavku 2. člena uporablja tudi za obdelavo, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Po 29. členu uredbe obdelovalec in katera koli oseba, ki ukrepa pod vodstvom upravljavca ali obdelovalca in ima dostop do osebnih podatkov, teh podatkov ne sme obdelati brez navodil upravljavca, razen če to zahteva pravo Unije ali pravo države članice.
Oblike navodil 29. člen ne predpisuje. Za lastne zaposlene so zapisana navodila dobra praksa, ker pozneje pokažejo, kaj je bilo naročeno:
- Škatle z osebnimi podatki, kot so kadrovske mape in dosjeji strank, označite že pred predajo.
- Ko z njimi nihče ne dela, naj bodo zaprte. Center za digitalizacijo gradivo z omejitvami dostopa hrani v omarah, ki omogočajo zaklepanje.
- Pripravo opravljajo le osebe, ki so zanjo določene in so navodila prejele.
- Na predajni seznam ne prepisujte vsebine dokumentov. Enoto opišite z oznako, vrsto gradiva in časom nastanka.
Drugače je pri zunanjem izvajalcu, ki pri pripravi obdeluje osebne podatke za vas: ta je obdelovalec.
Po tretjem odstavku 28. člena splošne uredbe obdelavo s strani obdelovalca ureja pogodba ali drug pravni akt, ki po točki (a) med drugim določa, da obdelovalec osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, razen če to od njega zahteva pravo Unije ali pravo države članice. Pri zunanjem izvajalcu so dokumentirana navodila torej zakonska zahteva. Pogodbo sklenite in navodila dokumentirajte, preden izvajalec začne delo. Kaj še mora pogodba vsebovati, opisuje že omenjeni članek o obsegu digitalizacije.
Predajni seznam
Center za digitalizacijo ob sprejemu gradiva izpolni potrdilo o prevzemu, ki ga imenuje reverz. Gradivu mora biti priložen seznam gradiva za digitalizacijo z natančnim popisom do nivoja združenega dokumenta in naborom metapodatkov, na tehničnih enotah pa morata biti razvidna signatura in izvor gradiva. Oseba, ki gradivo sprejme, preveri gradivo, njegovo količino in obrazce.
Po istem zgledu za vsako škatlo ali registrator zapišite:
- oznako enote iz popisa ter kaj enota vsebuje in iz katerega obdobja,
- število listov ali drug podatek o količini,
- posebnosti: vezano gradivo, veliki formati, poškodovani listi, obojestranski listi,
- kaj je bilo med pripravo odstranjeno ali odloženo in kje je,
- ali enota vsebuje osebne podatke ali drugo gradivo z omejenim dostopom,
- kaj se s papirjem zgodi po skeniranju: vrnitev, hramba ali uničenje,
- kdo je gradivo predal, kdo prevzel in kdaj.
Seznam naj potrdita oseba, ki gradivo preda, in oseba, ki ga prevzame. Ob vračilu papirja po istem seznamu preverite, ali se je vrnilo vse. Če nameravate izvirnike po skeniranju uničiti, pogoje za to opisuje članek o uničenju izvirnikov po digitalizaciji.
Priprava pri ARHIVSERVIS
ARHIVSERVIS pri storitvi Digitalizacija dokumentov in procesov navaja analizo dokumentacije, v kateri oceni obseg, tip in status gradiva, ter prevzem in pripravo, pri katerih poskrbi za varen prevzem dokumentov in pripravo na digitalizacijo. Sledita skeniranje in indeksacija s poimenovanjem po pravilih naročnika. Po navedbah strani delo lahko opravi tudi pri naročniku, s prenosno opremo in svojo ekipo, uporablja varovane prostore, nadzorovan dostop, podpisane izjave o zaupnosti in šifriranje podatkov, papir pa po digitalizaciji po željah naročnika vrne, prevzame v varno hrambo ali varno uniči.
O vrstnem redu, vezavi, praznih straneh in o tem, kaj se ne skenira, naj odloči lastnik gradiva, tudi kadar pripravo opravi ponudnik. Te odločitve zapišite v kontrolni seznam in jih pošljite skupaj s povpraševanjem.